APDEJT.si

Ukrajina je v pogajanjih z ZDA dosegla spremembe v načrtu za končanje vojne, ki zdaj obsega 19 točk namesto prvotnih 28. Iz načrta naj bi bile izpuščene nekatere maksimalistične zahteve Rusije. Pogovori z Rusijo potekajo tudi v Ženevi in Abu Dabiju.

V pakistanskih napadih na Afganistan je umrlo najmanj deset civilistov, večinoma otrok. Talibani so napovedali odgovor, medtem ko se Islamabad še ni odzval. Odnosi med državama so že dlje časa napeti.

V ruskih napadih na Kijev je umrlo najmanj šest ljudi, več je ranjenih. Ukrajina je v pogajanjih z ZDA dosegla spremembe mirovnega načrta za končanje konflikta, ki ne vključuje več nekaterih ključnih zahtev Rusije. Medtem so se predstavniki ZDA in Rusije srečali na mirovnih pogovorih v Abu Dabiju.

Kitajska je ostro obsodila načrte Japonske o namestitvi raket na otoku Jonaguni, ki leži slabih sto kilometrov od Tajvana. Napetosti med državama so se povečale, potem ko je japonska premierka Sanae Takaichi nakazala možnost japonskega posredovanja v primeru napada na Tajvan.

Izraelska vojska je odpustila več visokih častnikov, ker niso preprečili napada Hamasa 7. oktobra 2023. Načelnik izraelske vojske Ejal Zamir je ob tem izjavil, da obrambne sile niso zaščitile izraelskih civilistov.

Rusija in Ukrajina sta ponoči izvedli več napadov z droni na ozemlje druge države. Ruski napad na Dnipro je ranil 15 ljudi, napad na regijo Zaporožje pa šest. V regijah Doneck in Herson je bilo od sobote ubitih osem ljudi.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v intervjuju za britanski časnik Guardian izjavil, da potrebuje 27 ameriških sistemov zračne obrambe Patriot za obrambo pred ruskimi napadi. Opozoril je, da bi lahko Rusija pred koncem vojne napadla še kakšno evropsko državo. Zelenski je poudaril, da bo konec vojne, ko bo ruski predsednik Vladimir Putin razumel, da mora prenehati.

Ukrajinski pogajalec Rustem Umerov je izjavil, da Kijev ne bo sprejel dogovorov, ki bi presegli njene rdeče črte, v povezavi z ameriškim mirovnim predlogom, ki nakazuje koncesije Moskvi. Kremelj trdi, da uradnega mirovnega načrta iz Washingtona ni prejel, a poziva Ukrajino k takojšnjim pogajanjem. Nemčija, Francija in Velika Britanija podpirajo prizadevanja za mir, vendar poudarjajo, da mora vsaka rešitev vključevati Kijev in evropske partnerje. Ameriški mediji pa poročajo o načrtu v 28 točkah, ki predvideva ukrajinsko odpoved članstvu v Natu, izgubo ozemlja in zmanjšanje vojske, v zameno pa bi Rusija bila ponovno sprejeta v G8, sankcije pa bi bile odpravljene.

Ameriški predsednik Donald Trump je kritiziral ukrajinsko vodstvo zaradi domnevne nehvaležnosti za ameriška mirovniška prizadevanja. Njegova izjava sovpada z začetkom pogovorov v Ženevi o ameriškem mirovnem načrtu za Ukrajino, kjer so evropski predstavniki izrazili zadržke. Trump je ob tem znova kritiziral tudi Evropo zaradi odvisnosti od ruske nafte.

Izraelska vojska je danes napadla Bejrut in kot tarčo označila visokega člana šiitskega gibanja Hezbolah. Po poročanju libanonske televizije Al Majadin je v napadu umrla najmanj ena oseba, tri pa so bile poškodovane.

Ameriška administracija naj bi v sodelovanju z Rusijo pripravljala tajni mirovni načrt za Ukrajino, ki bi vključeval tudi novo evropsko varnostno arhitekturo in povojne odnose med ZDA, Rusijo in Ukrajino. Ameriški medij Axios poroča, da ameriška vlada ob posvetovanju z Rusijo pripravlja načrt za končanje vojne, kar naj bi bila tema tudi obiska visokih predstavnikov ameriškega obrambnega ministrstva v Kijevu.

Delegacija ameriškega Pentagona je prispela v Kijev na pogovore o končanju vojne. Sestala se je z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim. Obisk sledi poročilom o načrtu za končanje vojne z Rusijo.

Ameriški predsednik Donald Trump je podprl uvedbo sankcij proti državam, ki še naprej trgujejo z Rusijo, in nakazal, da bi se podobni ukrepi lahko razširili tudi na Iran. Trump je dejal, da republikanci v ameriškem Kongresu pripravljajo stroge predpise, ki bi kaznovali vsako državo, ki sodeluje z Moskvo.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski in poljski premier Donald Tusk sta napovedala sodelovanje v boju proti sabotažam, potem ko je bila Poljska tarča napada na železniško progo. Poljsko tožilstvo je obtožilo dva ukrajinska državljana, ki naj bi delala za Rusijo.

Kljub veljavni prekinitvi ognja je Izrael izvedel nove smrtonosne napade na Gazo. Po navedbah tamkajšnje civilne zaščite je umrlo več kot 20 ljudi. Izraelska vojska je sporočila, da je napadla cilje v Gazi.

Poljska služba za notranjo varnost je sporočila, da so ruski agenti odgovorni za nedeljski napad z eksplozivno napravo na železniško progo na Poljskem. Poljska je identificirala tudi ukrajinska državljana, ki naj bi izvedla napad.

Pojavile so se podrobnosti o 28-točkovnem mirovnem načrtu za Ukrajino, ki naj bi ga pripravile ZDA. Načrt naj bi predvideval ureditev odnosov med Kijevom, Moskvo in Zahodom, vključno z morebitnim priznanjem zasedenih ozemelj. Ukrajina naj bi prejela varnostna jamstva, sklenjen pa naj bi bil tudi sporazum o nenapadanju med Rusijo, Ukrajino in Evropo. Po načrtu naj bi Kijev Moskvi predal Krim ter regiji Donetsk in Lugansk.

Ukrajinska vojska je razstrelila pomembno cesto, ki povezuje okupirano Selidovo in mesto Pokrovsk v Doneški regiji, s čimer je prekinila ključno pot za ruske vdore. Ruske sile nadaljujejo z nočnimi napadi, ki so zahtevali najmanj štiri civilne žrtve in 17 ranjenih. Medtem analitiki opozarjajo na možnost strateškega poraza Ukrajine zaradi ruskega napredovanja v regijah Doneck, Zaporožje in Harkov. Julian Röpcke in Serhii Sternenko izpostavljata, da Ukrajini grozi izguba državnosti.

V ruskem napadu z droni v bližini Harkova so bile ubite najmanj tri osebe, ena je bila ranjena. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je obiskal vojake v regiji Zaporožje, kjer so ruske sile zavzele več vasi.

Visoka zunanjepolitična predstavnica EU Kaja Kallas je potrdila, da pri pripravi domnevnega mirovnega načrta za Ukrajino ni sodeloval noben evropski voditelj. Poudarila je, da morata mirovni načrt potrditi tako Ukrajina kot Evropska unija.

Evropska komisija je ocenila, da Ukrajina za obrambo pred rusko agresijo in zagotovitev delovanja države v letu 2026 potrebuje več kot 70 milijard evrov tuje pomoči. Komisija je državam članicam EU posredovala dokument z možnostmi, kako bi lahko Unija zagotovila ta sredstva.

Zunanji ministri držav G7 so na srečanju v Kanadi pozvali k takojšnjemu premirju v Ukrajini in Sudanu ter podprli načrt za Gazo. Ukrajinski zunanji minister je ob tem pozval k povečanju pritiska na ruskega predsednika Vladimirja Putina.

V Južni Afriki se je začel vrh skupine G20, kjer razpravljajo o odpisu dolgov državam v razvoju in boju proti globalni neenakosti. Predsednik Cyril Ramaphosa je ob odprtju poudaril pomen multilateralizma pri reševanju globalnih izzivov.

Švica in ZDA sta sklenili trgovinski dogovor, v skladu s katerim bodo ZDA znižale carine na uvoz blaga iz Švice s 39 na 15 odstotkov. Švicarska vlada je dogovor že potrdila, medtem ko ameriška stran podrobnosti še ni razkrila, a jih bo po napovedih kmalu objavila. Dogovor naj bi vključeval tudi 200 milijard dolarjev ameriških investicij v Švico.

Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je prepovedal obveščevalnim agencijam deljenje informacij z ZDA zaradi napadov na čolne v Karibih. V Karibsko morje je prispela ameriška letalonosilka USS Gerald R. Ford. Podoben ukrep je delno sprejela tudi Velika Britanija.

Turško vojaško transportno letalo C-130 je strmoglavilo na območju meje med Gruzijo in Azerbajdžanom. Letalo, ki je vzletelo iz Azerbajdžana, je med letom nad Gruzijo razpadlo. Posnetki na spletu prikazujejo goreče razbitine letala. Poteka iskalna in reševalna akcija, vzrok nesreče in število žrtev pa še nista znana.